Zemljevid - Málaga

Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija. Mesto je s 568.507 prebivalci (2010) drugo največje v Andaluziji in šesto največje v Španiji. Je tudi najjužnejše veliko mesto v Evropi. Leži na Sredozemlju na obali Costa del Sol (Sončna obala), približno 100 km od Gibraltarja in 130 km od severne Afrike.

Málaga ima subtropsko-sredozemsko podnebje in eno od najtoplejših zim v Evropi. V obdobju od decembra do februarja je povprečna dnevna temperatura 17 °C, nočna pa 7-8 °C. Poletna sezona traja približno osem mesecev, od aprila do novembra, čeprav tudi v preostalih štirih mesecih temperature včasih dosežejo okoli 20 °C.

Zgodovina Málage je dolga okoli 2800 let, kar jo uvršča med najstarejša mesta na svetu. Ustanovili so jo Feničani kot Malako okoli leta 770 pr. n. št.. Od 6. stoletja pr. n. št. je bila pod oblastjo antične Kartagine, po letu 218 pr. n. št. pa kot Malaca pod oblastjo Rimske republike in kasneje Rimskega cesarstva. V 8. stoletju so jo osvojili Berberi, ki so jo preimenovali v Mālaqah (مالقة), in ji vladali 800 let. Leta 1487 je med rekonkvisto ponovno prišla v krščanske roke.

Arheološke najdbe in spomeniki iz feničanskega, rimskega, arabskega in krščanskega obdobja so zgodovinsko središče mesta pretvorile v muzej na prostem, ki prikazuje bogato, več kot 3.000 let dolgo zgodovino. Málaga je zaradi bogate kulturne in umetniške dediščine kandidat za Evropsko prestolnico kulture leta 2016.

V Málagi sta bila rojena slavni slikar in kipar Pablo Picasso in igralec Antonio Banderas.

Málago so kot Malako okoli leta 770 pr. n. št. ustanovili Feničani iz Tira. Ime Malaka oziroma mlk verjetno izhaja iz feničanske besede za sol, ker so v bližnjem pristanišču solili ribe. Beseda sol se podobno glasi tudi v drugih semitskih jezikih: v hebrejščini מלח - mélaḥ, v arabščini pa ملح - malaḥ.

Po kartažanskem obdobju je Malaka postala del Rimskega imperija. V rimskem obdobju se je mesto, ki so ga preimenovali v Malaco, izjemno razvilo. Preoblikovalo se je v konfederalno mesto, za katero je veljal pooseben zakon Lex Flavia Malacitana. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi gledališče. Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva so oblast v Malaci prevzeli Vizigoti in za njimi Bizantinci (550-621).

V 8. stoletju so Iberski polotok osvojili muslimanski Arabci. Mesto so preimenovali v Mālaqah (arabsko مالقة) in ga pretvorili v pomembno trgovsko središče. Mālaqah je spra spadala v Kordovski kalifat, po propadu Omajadske dinastije pa je postala prestolnica samostojnega kraljestva, v katerem so vladali Ziridi. Po letu 1025 je bila prestolnica avtonomnega Malaškega emirata, dokler je ni leta 1239 zasedel Granadski emirat.

Svetovni popotnik Ibn Batuta, ki je skozi Málago potoval okoli leta 1325, jo je opisal kot "eno največjih in najlepših mest v Andaluziji, ki združuje danosti kopnega in morja in je bogato založeno z živili in sadjem". Opeval je njeno grozdje, fige, mandlje in "rubinasta murcijska granatna jabolka, kakršnih ni nikjer na svetu". Med mestnimi izvoznimi proizvodi je bila tudi "odlično pozlačena keramika". Mesto je imelo veliko mošejo z "izjemno visokimi pomarančevci na svojem dvorišču".

Málaga je bila eno od iberskih mest, v katerih je muslimanska oblast trajala najdlje, medtem ko je večina Iberskega polotoka že podlegla rekonkvisti, srednjeveški krščanski španski vojni za izgon muslimanov. Málago je krščanske sile osvojile 18. avgusta 1487. Muslimanski prebivalci so se krepko upirali napadom in topniškemu obstreljevanju, dokler jih ni lakota prisilila k vdaji. Skoraj vse meščane so prodali v suženjstvo ali jih kot darilo izročili drugim krščanskim vladarjem. Pet let kasneje je padla tudi Granada.